Kako spanec vpliva na naše oči?

Vsi dobro vemo, kako pomemben je spanec za regeneracijo telesa. Kaj pa se med spanjem pravzaprav dogaja z našimi očmi?

V eni izmed obsežnejših meta-analiz, ki je združila rezultate 21 raziskav in skupno več kot pol milijona udeležencev, so raziskovalci ugotovili pomembno povezavo med kakovostjo spanja in tudi trajanjem spanja.

 Predolgi spanec je povezan s tveganjem diabetične retinopatije, ta povezava je bila pomembna takrat ko je oseba spala čez dan oz. nočni spanec  skupaj z dnevnim počitkom.

Kaj pa je diabetična retinopatija?

Diabetična retinopatija je poškodba očesnega ozadja (mrežnice), ki nastane kot zaplet sladkorne bolezni. Nastane tako, da visoke ravni sladkorja v krvi sčasoma poškodujejo drobne žilice v očesu, ki s hranili in kisikom oskrbujejo mrežnico. Pri tej povezavi spanec deluje kot dodatni dejavnik, ki vpliva na krvni sladkor in žilni sistem.

Ogromno mladih si po šoli ali pa po napornem dnevu privoščijo dnevni počitek, ki sam po sebi sploh ni škodljiv, ampak postane del težave le, če zaradi njega skupna dolžina spanja v 24 urah postane predolga.

Kdaj je spanec predolg?

Splošne strokovne smernice nakazujejo, da je predolgo spanje opredeljeno kot več kot 10 ur na noč. Če torej seštevek nočnega spanca in dnevnega dremeža pri odrasli osebi redno 9 do 10 ur v 24-urnem dnevu, se to v raziskavah obravnava kot predolgo spanje.

Dolg nočen spanec pa lahko povzroča tudi miopijo  oz. kratkovidnost. Med dolgim spanjem so oči več ur zaprte in v stanju mirovanja. Daljša neaktivnost in spremembe tlakov v očesu med dolgim ležanjem lahko vplivajo na delovanje škatlastih mišic ter postopno iztegovanje očesne osi. Vendar kratkovidnost ni posledica le vizualnega napora temveč tudi pomanjkanja svetlobnih signalov in sprememb v očesnem pritisku ob prekomernem počitku.

Tako kot predolgo spanje ni dobro za naše oči tudi prekratko ni, kratko trajanje spanja je pomembno povezano s tveganjem za katarakto ali sivo mreno.

Zakaj?

Siva mrena nastane, ko beljakovine v očesni leči porumenijo ali se zmotnijo zaradi oksidativnih poškodb. Vloga spanca pa je, da tokom globoke faze spanja telo pospešeno proizvaja melatonin. Melatonin ni le hormon za spanje, ampak je tudi izjemno močan oksidant, ki se v visoki koncentraciji nahaja v očesnih tekočinah in ščiti lečo pred prostimi radikali. Pomanjkanje spanca nesporedno zmanjša raven melatonina, zaradi česar je očesna leča bolj izpostavljena oksidativnim poškodbam.

Ko naslednjič premišljujete o svojem spancu, imejte v mislih tudi svoje oči. Najboljši recept za dober vid je preprost: ciljajte na približno 8 ur nočnega počitka in se preizkusite izogniti vsakodnevnemu popoldanskemu dremežu.